31. 10. – Z2 – Opažanja na poti do potoka

Otroci odkrivajo, doživljajo in spoznavajo svoje okolje, kar v začetnem naravoslovju v vrtcu vodi k OBLIKOVANJU TEMELJNIH POJMOV. Spoznavanje samo je tako hkrati CILJ in PROCES, ob tem se postopoma razvija MIŠLJENJE ter NARAVOSLOVNI POJMI.

Začetno naravoslovje v vrtcu pravzaprav pomeni preverjanje “trditev” otrok. Eden najosnovnejši naravoslovnih postopkov je OPAZOVANJE.  Vsi vemo, da ves čas “opazujemo” set okoli sebe, vendar pa OPAZOVANJE kot tako predšolskemu otroku nemalokrat povzroča težave, saj otroci zaznavajo svet, naravno okolje in pojave , kot celoto, ob tem niso pozorni na dele. Čisto preprosto lahko način razmišljanja in opažanj predšolskih otrok otrok opišemo kot rek: “vidi gozd, a ne vidi dreves…”.

Pri našem prvem obisku so bili otroci predvsem usmerjeni v to, da bi poiskali potok, tako sva ob evalvaciji prehojene poti ugotovili, da otroci niso bili pozorni na okolico.

Tako sva se vzgojiteljici ob našem drugem obisku gozda odločili, da bova otroke usmerjali k opazovanju naravnega okolja – poti do potoka. Ob tem sva bili pozorni, da otroke nisva omejevali z enoznačnimi odgovori, pač pa sva jih z odprtimi vprašanji, ki so namenjena USMERJANJU POZORNOSTI, skušali usmerjati v opazovanje na način, da sva jih ves čas spodbujali k zaznavanju in razmišljanju o tem, KAJ VIDIJO, SLIŠIJO, VONJAJO, OTIPLJEJO…

Na začetku poti so otroci opazili, da so na pašniku živali. Ob evalvaciji so povedali, da so bile na pašniku krave in konja. Komentarji otrok: “Krave so ble, pa ena je bla huda… tak grdo nas je gledala, pa muuuuuu je tulila…”, “Konje smo vidli, sta prišla blizu, sta nas gledala…”, “Krave so bile bolj pri nas, konja pa bol gor na travniku… pol sta pa tud k nam šla…”, “Krava je ful grdo gledala…”.

V nadaljevanju nas je pot vodila mimo sadovnjaka. Otroci so opazili, da je liste še vedno na drevesih, hruška pa več ni…

Pot smo nadaljevali po gozdu, kjer so otroci opazili: listje, ki šumi, ko ga brcaš in hodiš po njemu, veje, vejice, debla, podrta drevesa, gobe…

Približno na sredi poti je del gozda, ki se nadaljuje v hrib. Otroci so opazili in opisali, da je strm.  Da bi lahko bolje dojeli in začutili, kakšna je hoja po strmini, sva jih spodbudili, da ga preskusijo.

V nadaljevanju je eden izmed otrok opazil sledi, ter otrokom zaklical: “Poglejte, tukaj so od traktorja sledi, tukaj se vozi…”. Otroci dobro prepoznavajo sledi traktorja, saj ga v našem okolju dejansko srečujejo skoraj vsakodnevno.

Naenkrat je eden izmed dečkov zaklical: “Pazi, ne je pohodit!!!”. Opazil je gosenico. Vzeli smo si čas in si jo temeljito ogledali. Glede na to, da je nismo prepoznali, smo se dogovorili, da o njej skušamo najti več informacij v leksikonih.

Kmalu za gosenico pa smo prispeli do potoka. Otroci so še vedno ugibali, v katero smer teče, nekateri so opazovali, kako in v katero smer se na njem premika listje, spet drugi so ugibali, da teče v luknjico pod drevesom… Dogovorili smo se, da bomo razmislili in preverili, kako in na kakšen način bi preizkusili, v katero smer teče voda. Ob potoku so otroci opazili še majhne živalice, ki so se zelo hitro premikale. Ena izmed deklic je povedala, da so majhne ribice, deček ob njej pa je trdil da so to majhne vodne rakete. Tudi za živali, ki smo jih opazili na in ob vodi smo se dogovorili, da bomo skušali izvedeti, kdo so.

Med potjo nazaj smo še vedno ugotavljali, kaj vse nas obdaja, čisto pri sadovnjaku pa je ena izmed deklic ugotovila, da nekateri listi na grmu niso enaki kot tisti na tleh. Otroke sva spodbudili, da jih otipajo, tako je deklica povedala, da zeleni listi “dišijo”, suhi na tleh pa nimajo vonja. Med preizkušanjem so otroci ugotovili tudi to, da se suhi zdrobijo, zeleni pa samo pomečkajo.

Med začetnim naravoslovjem v vrtcu otrok sicer nekatere naravoslovne pojme zaznava spontano in nezavedno, za razvijanje naravoslovnega mišljenja pa je pomembno, da ga vzgojiteljice načrtno usmerjamo v opazovanje, zaznavanje, opisovanje, saj le tako lahko oblikuje sklepe , klasificira in povzema bistvo opazovanega dogodka ali pojava, vse to pa je osnova za postavljanje NARAVOSLOVNIH HIPOTEZ IN POSPLOŠEVANJ, ki predstavljajo osnovo naravoslovnemu raziskovanju.

 

Zapisala: Simona Agrež Franko, mag. prof. pred. vzg.

 

 

 

 

 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost